»Arhitekt s svojim delom ustvarja ozadje za življenje mesta. Ko je delo zgrajeno, ko je predano v uporabo in ko lik arhitekta z leti izgine, začne prostor počasi živeti svoje lastno življenje. Večina uporabnikov se več ne vpraša, kdaj je bilo delo narejeno, kdo ga je naredil, enostavno je tam in tiho služi svojemu namenu. Prava arhitektura ne predpisuje, kako se mora delo uporabljati, ne postavlja pravil, ne diktira.«
»Arhitekti se navadno navdušujemo nad končnim izdelkom arhitekture, nad njeno eteričnostjo, nad tem, kako v prostor pade svetloba, kakšna je materialnost, ampak rojstvo vse te arhitekture je povsem neeterično, je zelo fizično, grobo in resnično.«
»Preseneča me, da se še danes, v 21. stoletju, arhitekti nekritično prepuščamo iluziji, da ko narišemo tloris neke hiše, naj gre za poslovno palačo ali zasebno hišo, in določimo funkcije posameznih prostorov, soba, pretvarjamo, da se bo ta hiša dejansko tako tudi uporabljala.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju